Pacientove pravice
Pravice, ki jih ima pacient kot uporabnik zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti (v nadaljevanju: pacientove pravice), postopke uveljavljanja teh pravic, kadar so te kršene, in s temi pravicami povezane dolžnosti, določa Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17; v nadaljevanju: zakon).
Namen zakona je omogočiti enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo, ki temelji na zaupanju in spoštovanju med pacientom in zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem ter zdravstvenim sodelavcem.
- Pravica do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev
- Pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni obravnavi
- Pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti
- Pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave
- Pravica do spoštovanja pacientovega časa
- Pravica do obveščenosti in sodelovanja
- Pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju
- Pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje
- Pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja
- Pravica do drugega mnenja
- Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo
- Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov
- Pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic
- Pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic
Pacient ima v skladu s predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pravico do dostopa do zdravstvene obravnave in do ustreznih preventivnih zdravstvenih storitev za ohranitev njegovega zdravja in preprečitev bolezni v okviru sodobne medicinske doktrine, strokovnih standardov in normativov ter razvitosti zdravstvenega sistema v Sloveniji.
V okviru zdravstvene obravnave so zajeti medicinski in drugi posegi za preprečevanje bolezni in krepitev zdravja, diagnostiko, terapijo, rehabilitacijo in zdravstveno nego ter druge storitve oziroma postopki, ki jih izvajalci zdravstvene dejavnosti opravijo pri obravnavi pacienta.
Pacient ima pravico do nujne medicinske pomoči, ki ima naravo absolutne pravice in je ni mogoče z ničemer pogojevati, še zlasti ne s plačilom ali napotnico.
Pacient ima pravico, da ga pri zdravstveni obravnavi obravnavajo enako, ne glede na katerokoli osebno okoliščino (npr. starost, vero ali prepričanje, spol, narodnost, invalidnost, gmotni položaj, raso, spolno usmerjenost).
Zakon nudi otrokom posebno varstvo pri zdravstveni obravnavi, saj jim poleg ostalih pacientovih pravic zagotavlja pravico do stalnega spremstva enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, razen kadar to ne bi bilo v otrokovo korist.
Posebno varstvo pri zdravstveni obravnavi namenja zakon tudi drugim ogroženim skupinam.
Zakon daje pacientu pravico, da prosto izbere zdravnika in izvajalca zdravstvenih dejavnosti (javni zdravstveni zavod ali drugo pravno ali fizično osebo, ki opravlja zdravstveno dejavnost), ne glede na kraj svojega bivališča.
Pacient ima pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave, v skladu z medicinsko doktrino.
Primerna zdravstvena obravnava upošteva tako pacientove konkretne zdravstvene potrebe kot tudi zmožnosti zdravstvenega sistema v Sloveniji in temelji na enostavnih, preglednih in prijaznih administrativnih postopkih ter s pacientom vzpostavlja odnos sodelovanja in zaupanja.
Kakovostna zdravstvena obravnava zagotavlja takšne izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi in najboljšimi praksami ter upošteva temeljna načela kakovosti kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, kontinuiteta, učinkovitost, enakopravnost in osredotočanje na pacienta.
Varna zdravstvena obravnava preprečuje škodo za pacienta v zvezi s samim zdravljenjem in v zvezi z okoliščinami fizične varnosti bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti.
Pacient je na račun javnih sredstev upravičen do medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave, če je ta po pravilih medicinske stroke potrebna in se glede na sodobno medicinsko doktrino upravičeno pričakuje, da bo za pacienta koristna in so pričakovane koristi za pacienta večje od tveganj in obremenitev.
Izvajalec zdravstvene dejavnosti pri stacionarni obravnavi zagotavlja pogoje za uresničevanje verske duhovne oskrbe v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe (v nadaljevanju: izvajalec) so dolžni svoje delo organizirati tako, da se pacientu zagotovi čim hitrejša zdravstvena obravnava, pri čemer se pacienta obravnava v skladu z vrstnim redom na čakalnem seznamu oziroma naročilni knjigi, razen v primeru nujne medicinske pomoči, nujne zobozdravstvene pomoči ali nujnega zdravljenja in neodložljivih zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev, ki se pacientu omogočijo takoj.
Nujna medicinska pomoč je neodložljivo ravnanje, ki je potrebno za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij ali za preprečitev nepopravljivega in hudega poslabšanja zdravstvenega stanja, in obsega tudi prevoz z reševalnim vozilom.
Izvajalec poskrbi za najkrajši možni čakalni čas (ne presega 30 minut) in čakalno dobo v okviru razumnega časa.
Omejitev ne velja, kadar izvajalec v tem času izvaja nujno medicinsko pomoč ali zaključuje zdravstveno storitev predhodno obravnavanega pacienta, ki jo je treba izvesti brez nepotrebnega odlašanja ali prekinitve, o čemer obvesti paciente v čakalnici.
Pacienta, ki ni naročen in pacienta, ki zamudi na termin, se obravnava le v prostem terminu, razen če gre za nujno medicinsko pomoč.
Za zdravstveno storitev, pri kateri ne gre za nujno medicinsko pomoč, nujno zobozdravstveno pomoč ali nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene in zobozdravstvene storitve in ki je ni mogoče opraviti takoj, se pacienta vpiše v čakalni seznam upoštevajoč stopnjo nujnosti.
Stopnjo nujnosti določi napotni zdravnik, v skladu z največjo zdravstveno koristjo pacienta, pri čemer se upošteva razumen čas. Stopnje nujnosti so:
- nujno,
- zelo hitro,
- hitro,
- redno.
Najdaljše dopustne čakalne dobe za posamezno vrsto zdravstvene storitve, glede na stopnjo nujnosti so:
- za stopnjo nujno: 24 ur od predložitve napotne listine
- za stopnjo zelo hitro: 14 dni od predložitve napotne listine
- za stopnjo hitro: 3 mesece od predložitve napotne listine in
- za stopnjo nujnosti redno: 6 mesecev od predložitve napotne listine.
V prehodnem obdobju do 31. decembra 2020 so določene izjeme za naslednje storitve:
- za začetek ortodontskega zdravljenja: šest mesecev (za stopnji nujnosti hitro ali redno),
- za izdelavo protetičnih nadomestkov: šest mesecev po zaključeni sanaciji zobovja (za stopnji nujnosti hitro ali redno),
- za ortopedske operacije: 12 mesecev (za stopnji nujnosti hitro ali redno),
- za operacije krčnih žil: 12 mesecev (za stopnji nujnosti hitro ali redno) ,
- za oralno in maksilofacialno kirurgijo: 12 mesecev (za stopnji nujnosti hitro ali redno) in
- za prvi pregled na področju revmatologije: 12 mesecev (za stopnjo nujnosti redno).
Zakon na novo uvaja dolžnost pacienta, da napotno listino predloži izvajalcu v določenem roku:
- s stopnjo nujnosti nujno: najpozneje naslednji dan,
- s stopnjo nujnosti zelo hitro: v petih dneh,
- s stopnjo nujnosti hitro ali redno: v 14 dneh po njeni izdaji.
Pacienta z napotno listino, predloženo po izteku teh rokov, se ne uvrsti na čakalni seznam oziroma se mu ne opravi zdravstvena storitev.
Izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe vodi elektronski čakalni seznam za vse zdravstvene storitve, pri katerih obstaja čakalna doba, razen za zdravstvene storitve pri izbranem osebnem zdravniku splošne oziroma družinske medicine, izbranem osebnem ginekologu in izbranem osebnem pediatru ter za preventivne preglede. V teh primerih se vodi naročilna knjiga.
Pacienta se uvrsti na čakalni seznam v petih (5) dneh po predložitvi napotne listine oziroma v dveh (2) dnevih po opravljeni triaži napotne listine. Uvrstitev se izvede tudi v primeru morebitno izpolnjenega programa zdravstvenih storitev ali kadar novi termini niso določeni oziroma ne glede na katerekoli druge omejitve na strani izvajalca. O uvrstitvi in posledicah zaradi neopravičene odsotnosti od termina pa se ga obvesti v treh (3) dneh od uvrstitve na čakalni seznam.
Pacient je lahko za posamezno zdravstveno storitev vpisan v čakalnem seznamu samo enega izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, in sicer največ na en termin oziroma okvirni termin. Omejitev glede števila terminov oziroma okvirnih terminov pa ne velja za kontrolni pregled.
Izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe na svojih spletnih straneh, na vidnem mestu v čakalnici na primarni ravni in v specialistični ambulantni dejavnosti, v specialistični bolnišnični dejavnosti pa ob vhodu na oddelek ali na običajnem oglasnem mestu bolnišnice objavi:
- oblike naročanja, morebitne časovne omejitve v sklopu posamezne oblike naročanja in kontaktne podatke izvajalca zdravstvene dejavnosti,
- najkrajše čakalne dobe po posamezni stopnji nujnosti za vse zdravstvene storitve, ki jih izvaja,
- podatke o pooblaščeni osebi za čakalni seznam (osebno ime in kontaktne podatke),
- podatek o evidentiranem številu zavarovanih oseb, če gre za izbranega osebnega zdravnika.
Če pacient ne pride na termin in svoje odsotnosti ustrezno ne opraviči, se ga črta s čakalnega seznama in napotna listina preneha veljati. Če je pacient neupravičeno odsoten na enem izmed terminov v okviru iste napotitve, se zdravstvena obravnava v okviru te napotitve konča. Pacient se lahko na čakalni seznam za to zdravstveno storitev pri tem izvajalcu zdravstvene dejavnosti znova uvrsti šele po poteku treh mesecev od termina, na katerem je bil neopravičeno odsoten (razen, če izvajalec zdravstvene dejavnosti presodi, da taka omejitev neposredno ogroža pacientovo zdravstveno stanje ali zdravstveno obravnavo).
Odpoved termina, ki za posledico nima črtanje s čakalnega seznama, je mogoča le v naslednjih primerih:
- najpozneje deset dni pred izvedbo zdravstvene storitve, brez navajanja razlogov, vendar le enkrat v okviru iste napotitve in le v primeru napotitve s stopnjo nujnosti hitro ali redno;
- odpoved manj kot deset dni pred izvedbo zdravstvene storitve, samo v primeru pisne odpovedi iz pacientovih objektivnih razlogov (nepričakovana hospitalizacija pacienta ali ožjega družinskega člana, ki onemogoča prihod pacienta na termin ali izvedbo zdravstvene storitve, nenadna bolezen, poškodba ali zdravstveno stanje pacienta ali ožjega družinskega člana, ki onemogoča prihod pacienta na termin ali izvedbo zdravstvene storitve, smrt ožjega družinskega člana pacienta).
Izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe pacienta črta s čakalnega seznama tudi v naslednjih primerih:
- če pacient zavrne izvedbo zdravstvene storitve,
- če zdravstveno stanje pacienta ne omogoča izvedbe zdravstvene storitve, zaradi katere je uvrščen na čakalni seznam,
- če gre za drugo ali katera koli naslednjo uvrstitev na čakalni seznam za isto zdravstveno storitev.
Podatki o čakalnih dobah in terminih oziroma okvirnih terminih po posameznih zdravstvenih storitvah pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe na območju Republike Slovenije so objavljeni na spletni strani
Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Pacient prejme izvid takoj oziroma najpozneje v sedmih dneh po opravljeni zdravstveni storitvi, razen če je strokovno utemeljeno, da je rok za izdajo izvida daljši oziroma krajši. V nujnih primerih, tudi v primerih suma na maligno obolenje oziroma tekom zdravljenja malignega obolenja, se izvid pacientu izda takoj.
Pacient ima pravico, da zdravstveni delavci z njim komunicirajo v slovenskem jeziku ali (na območjih, kjer je v uradni rabi tudi jezik italijanske ali madžarske narodne skupnosti) v jeziku narodne skupnosti.
Pacient ima pravico, da je v procesu zdravljenja obveščen o:
- svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe,
- cilju, vrsti, načinu izvedbe in verjetnosti uspeha, pričakovanih koristi in izidu predlaganega zdravljenja,
- možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve,
- morebitnih drugih možnostih zdravljenja,
- postopkih in načinih zdravljenja, ki v Sloveniji niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pojasnila (ti. pojasnilno dolžnost) mora zdravnik pojasniti pacientu v neposrednem stiku, obzirno, na razumljiv način, v celoti in pravočasno. Pacient ima pravico do sprotnega in podrobnega obveščanja o poteku zdravljenja ter po koncu medicinskega posega oziroma zdravljenja pravico do obveščenosti o rezultatu.
Pacient ima pravico do dejavnega sodelovanja pri izbiri zdravljenja.
Pacient ima pravico vedeti, kdo ga zdravi in kdo sodeluje pri njegovem zdravljenju.
Ob odpustu iz bolnišnice ali drugega zavoda ima pacient pravico do pisnega poročila o diagnozi, zdravljenju in zdravstveni negi ter do navodil za nadaljnje zdravljenje in ravnanje do prvega obiska pri osebnem zdravniku, vključno z zdravili in medicinskimi pripomočki.
Če pacient zdravstveno storitev delno ali v celoti plača sam, mora izvajalec pacientu predhodno predložiti pisno informacijo o predvidenih stroških zdravstvenih storitev, po opravljeni zdravstveni storitvi pa račun za opravljene storitve ter uporabljena zdravila in medicinske pripomočke.
Pacient ima pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, kar pomeni, da mu brez njegove predhodne svobodne in zavestne privolitve po opravljeni pojasnilni dolžnosti ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave. Privolitev je lahko ustna, z ravnanjem, iz katerega je mogoče zanesljivo sklepati, da pomeni privolitev ali pisno. Za operativne in druge medicinske posege, povezane z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, mora biti privolitev dana v pisni obliki, in sicer na posebnem obrazcu.
Brez privolitve pacienta se lahko opravi:
- nujna medicinska pomoč, kadar pacient ni sposoben odločanja o sebi ali ni zmožen izraziti svoje volje , ali
- medicinski poseg oziroma zdravstvena obravnava, ki ni nujna, niti ni medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, če:
- pacient ni sposoben odločanja o sebi,
- zdravnik ni vedel in ni mogel vedeti, da bi pacient posegu nasprotoval
- v razumnem času ni bilo mogoče pridobiti privolitve pacientovega zdravstvenega pooblaščenca, zakonitega zastopnika ali druge osebe, ki po zakonu lahko da privolitev in
- je zdravstvena obravnava pacientu v največjo zdravstveno korist.
Pacient ima pravico tudi zavrniti predlagano zdravstveno obravnavo, razen če bi to ogrozilo življenje ali huje ogrozilo zdravje drugih ljudi.
Pacient lahko že podano privolitev ali zavrnitev kadarkoli prekliče.
Za otroka, ki ni sposoben odločanja o zdravljenju, privolitev podajo njegovi starši ali skrbniki. Praviloma je otrok, ki je dopolnil 15 let starosti, sposoben odločanja o zdravljenju, vendar lahko zdravnik, glede na otrokovo starost in dejansko zrelost, oceni, da je otrok sposoben odločanja tudi pred 15. letom starosti. Prav tako pa lahko zdravnik za otroka, ki je sicer že dopolnil 15 let, oceni, da le-ta ni sposoben privolitve.
Polnoletni pacient, ki je sposoben odločanja o sebi, ima pravico s pisnim pooblastilom določiti svojega zdravstvenega pooblaščenca (npr. zakonca, partnerja, starše ali katerokoli drugo osebo, ki ji zaupa), ki bo lahko v primeru in za čas njegove nesposobnosti odločanja o sebi odločal o pacientovi zdravstveni obravnavi (npr. o pregledih, operacijah, manjših posegih) in drugih pravicah iz tega zakona (npr. o vložitvi zahteve za obravnavo kršitve pacientovih pravic, seznanitev s pacientovo zdravstveno dokumentacijo).
Pacient ima pravico tudi do vnaprejšnje zavrnitve zdravstvene obravnave, za primer, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati privolitve oziroma zavrniti zdravstvene obravnave, in bi:
- trpel za hudo boleznijo, ki bi glede na dosežke medicinske znanosti v kratkem času vodila v smrt tudi ob ustreznem medicinskem posegu oziroma zdravstveni obravnavi in tako zdravljenje ne daje upanja na ozdravitev oziroma izboljšanja zdravja ali lajšanje trpljenja, ampak samo podaljšuje preživetje ali
- mu medicinski poseg oziroma zdravstvena obravnava podaljšala življenje v položaju, ko bo bolezen ali poškodba povzročila tako hudo invalidnost, da bo dokončno izgubil telesno ali duševno sposobnost, da bi skrbel zase.
Takšna vnaprej izražena volja mora biti dokumentirana na posebnem obrazcu, po poučitvi pacienta o pomenu in posledicah njegove odločitve s strani osebnega zdravnika in zastopnika pacientovih pravic.
Pacient ima pravico do odprave ali največje možne ublažitve bolečin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo.
V končni fazi neozdravljive bolezni ima pacient pravico do paliativne oskrbe.
Zakon pacientu omogoča kadarkoli pridobiti drugo mnenje, tj. mnenje o oceni istega zdravstvenega stanja oziroma predvidenem postopku zdravstvene obravnave, ki potrdi, ovrže ali spremeni oceno lečečega zdravnika.
Drugo mnenje lahko na zahtevo pacienta poda zdravnik na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, pri čemer način uveljavljanja pravice do drugega mnenja v mreži javne zdravstvene službe določa zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.
Pacient ima ob prisotnosti zdravnika, drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca pravico do neoviranega vpogleda in prepisa njegove zdravstvene dokumentacije. Prepis zagotovi izvajalec zdravstvene dejavnosti, pri čemer lahko pacientu zaračuna zgolj materialne stroške. Pacient lahko zahteva tudi pripis njegovih pripomb k zapisom v zdravstveni dokumentaciji in ustna pojasnila glede zdravstvene dokumentacije.
Po pacientovi smrti se z njegovo zdravstveno dokumentacijo lahko seznanijo njegov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar teh oseb ni, pa pacientovi starši. Poleg navedenih se z dokumentacijo lahko seznanijo tudi druge osebe, ki imajo za to pravni interes, oziroma osebe, za katere je vnaprej dal izrecno pisno privolitev pacient sam. Pacient lahko seznanitev pred smrtjo določenim osebam (npr. svojcem) tudi izrecno prepove.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo pri izvajanju zdravstvene obravnave spoštovati pacientovo zasebnost, zlasti njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna prepričanja, ob upoštevanju medicinske doktrine.
Zasebnost pacienta se zagotavlja tudi v omogočanju, da so pri neposrednem izvajanju zdravstvene obravnave lahko prisotni le:
- zdravstveni delavci oziroma zdravstveni sodelavci, ki opravljajo medicinski poseg oziroma zdravstveno obravnavo,
- osebe, za katere želi, da so navzoče, če je to glede na naravo medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave izvedljivo,
- osebe, ki imajo v konkretnem primeru pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno obravnavo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi in če je to glede na naravo medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave izvedljivo,
- osebe, katerih navzočnost je potrebna zaradi potreb zdravstvenega izobraževanja, le s predhodno privolitvijo pacienta.
Pacient ima pravico do zaupnosti osebnih podatkov o vseh podrobnosti glede svojega zdravljenja.
Zdravstveni delavci so dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega dela zvedo o pacientu.
Vsak ugotovljen primer nedovoljenega sporočanja ali druge nedovoljene obdelave osebnih podatkov pacienta morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti raziskati, dokumentirati in o tem obvestiti tudi pacienta.
Povezave na zakon in podzakonske akte:
© 2021 ZZZS Vse pravice pridržane
