Pogoji za zdravstvenega delavca kot izvajalca zdravstvenih storitev

Zdravstveno dejavnost oziroma storitve lahko opravljajo zdravstveni delavci, ki imajo ustrezno kvalifikacijo (strokovno izobrazbo in usposobljenost za samostojno opravljanje dela).

Praviloma lahko zdravstveni delavci samostojno opravljajo delo v zdravstveni dejavnosti po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu. Za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti morajo biti izvajalci posameznih zdravstvenih poklicev vpisani tudi v register in nekateri poklici imeti še veljavno licenco. Licenca se podeli za dobo sedmih let, podaljšati pa jo je možno na podlagi dokazil o strokovni usposobljenosti za nadaljnje delo.

Zdravniško službo smejo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo samostojno opravljati zdravniki specialisti, doktorji dentalne medicine in doktorji dentalne medicine specialisti, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje:

• zdravniki specialisti smejo opravljati zdravniško službo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo, če so si pridobili strokovni naslov doktorice ali doktorji medicine z navedbo specialnosti in izpolnjujejo z zakonom določene nadaljnje pogoje;
• doktorji dentalne medicine smejo opravljati zdravniško službo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo, če so si pridobili strokovni naslov doktorice ali doktorji dentalne medicine oziroma doktorji dentalne medicine specialisti, če so si pridobili strokovni naslov doktorice ali doktorji dentalne medicine z navedbo specialnosti in izpolnjujejo z zakonom določene nadaljnje pogoje.

Nadaljnji pogoji za zdravnika se nanašajo na:

• ustrezno usposobljenost (pripravništvo in strokovni izpit),
• vpis v register ter
• (po opravljeni specializaciji in specialističnem izpitu) pridobitev dovoljenja za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju (licenca).

Lekarno lahko vodi magister farmacije, ki poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjuje še naslednje pogoje:

• ima opravljen strokovni izpit;
• obvlada slovenski jezik, na dvojezičnih območjih pa tudi jezik narodnosti;
• mu ni s pravnomočno sodbo sodišča prepovedano opravljanje poklica oziroma lekarniške dejavnosti.

Strokovno izpopolnjevanje

Zdravstveni delavec ima pravico in dolžnost stalnega strokovnega izpopolnjevanja (spremljanje razvoja, praktično izpopolnjevanje, preverjanje znanja).

Učni zavodi in zavodi oziroma ordinacije za izvajanje pripravništva in specializacije

Javni zdravstveni zavod, ki mu minister za zdravje podeli naziv učni zavod, je dolžan omogočiti praktični pouk učencev in študentov medicinske fakultete in drugih zdravstvenih šol.

Minister za zdravje v sodelovanju z zbornicami določi tudi pogoje, ki jih mora za izvajanje pripravništva in specializacije zdravstvenih delavcev izpolnjevati javni zdravstveni zavod oziroma zasebna ordinacija.

Občasno opravljanje zdravstvenih storitev

Zdravstveni delavec, državljan Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švice, ki opravlja zdravstvene storitve in svoj poklic v skladu s predpisi države sedeža, lahko v Sloveniji opravlja zdravstvene storitve občasno. Pred prvim opravljanjem občasnih storitev mora zdravstveni delavec to prijaviti Ministrstvu za zdravje, ki ga začasno vpiše v register (oziroma posreduje prijavo zbornici, ki ima javno pooblastilo za vodenje registra). Pred prvim opravljanjem storitev se preveri tudi poklicna kvalifikacija zdravstvenega delavca, če opravlja poklic, ki vpliva na javno zdravje ali varnost in za katerega ne velja avtomatično priznavanje. Zdravstvene storitve se opravljajo z nazivom poklica države sedeža zdravstvenega delavca, naziv poklica pa se navaja v jeziku države sedeža zdravstvenega delavca.

Zagotavljanje zdravstvenih storitev v času stavke zdravstvenih delavcev

Zdravstveni delavci morajo v času stavke pacientom zagotavljati nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo.

Zdravnik je v času stavke dolžan izvajati tiste zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. To so zlasti:

• zdravljenje vročinskih stanj in infekcij,
• zdravljenje poškodb in zastrupitev,
• zdravljenje kroničnih bolezni, če bi njegova opustitev neposredno in v krajšem času povzročila poslabšanje zdravstvenega stanja, invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt,
• druge storitve nujne zdravniške pomoči,
• opravljanje prvih pregledov brez čakalne dobe najmanj v obsegu, ki potrjuje ali izključuje stanja v prejšnjih alinejah (triažni pregledi),
• predpisovanje zdravil in medicinskih pripomočkov za zdravljenje stanj iz prejšnjih alinej.

Poleg tega je zdravnik v času stavke dolžan opravljati še naslednje storitve:

• vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let;
• vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom;
• ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.

Nujna medicinska pomoč in neprekinjeno zdravstveno varstvo

Nujna medicinska pomoč je izvajanje nujnih ukrepov ekip za izvajanje nujne medicinske pomoči pri osebi, ki je zaradi poškodbe ali bolezni neposredno življenjsko ogrožena oziroma pri kateri bi glede na zdravstveno stanje v kratkem lahko prišlo do takšne ogroženosti. Nujna zdravniška pomoč obsega nujne storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo in hudo okvaro zdravja ali smrt. Tako pomoč je dolžan nuditi zdravnik v skladu s kodeksom medicinske deontologije in v skladu z dosežki znanosti in strokovno preverjenimi metodami. Zdravnik ne sme pogojevati nudenja nujne zdravniške pomoči z vnaprejšnjim plačilom.

Nujni prevoz je prevoz pacienta, ki je zaradi poškodbe ali bolezni neposredno življenjsko ogrožen, oziroma pri katerem bi glede na zdravstveno stanje do takšne ogroženosti lahko v kratkem prišlo. Nujni prevoz se opravi z reanimobilom, nujnim reševalnim vozilom ali izjemoma z nenujnim reševalnim vozilom.

Služba NMP, ki je sestavni del mreže javne zdravstvene službe, je organizirana za zagotavljanje neprekinjene NMP in nujnih prevozov poškodovanih in obolelih oseb na območju Republike Slovenije.

Zagotavljanje zdravstvenega varstva v obliki dežurne službe, ki praviloma opravlja tudi naloge NMP, v javnih zdravstvenih zavodih poteka:

• ob praznikih,
• ob delavnikih od 20. ure do 7. ure naslednjega dne in
• od petka od 20. ure do ponedeljka do 7. ure.

Neprekinjeno zdravstveno varstvo je 24-urno zagotavljanje zdravstvene dejavnosti, ki vključuje izvajanje rednega programa zdravstvene dejavnosti in neprekinjeno nujno medicinsko oziroma zdravniško pomoč ter neprekinjeno preskrbo z zdravili.